Nika_žilavec.JPG

Na hladen januarski večer, je Klara, zavita v prijetno toplino svojega doma, brezskrbno tavala po hodniku, uživala v tišini udobnega družinskega stanovanja, nakar je stopila na stekleno črepinjo. Ureznina, na njenem desnem stopalu, nastala zaradi kosa stekla je bila precej globoka, vendar Klara zaradi adrenalina, ki se je v tistem trenutku pretakal po njeni krvi, bolečine ni čutila. Rano si je umila z vodo, jo povila, ter misleč, da ni utrpela večjih poškodb, kot le nekaj prask in odšla spat. Naslednje jutro se je zbudila v neznosni bolečini. Kljub boleči rani se je nameravala odpraviti v šolo, ampak je to misel kmalu opustila ko, zaradi oteklosti svojega stopala, ni mogla obuti čevlja. Njena mati je bila takrat ravno na službenem potovanju, zato Klari ni preostalo drugega, kot da sama obišče zdravnika. Na levo nogo si je obula čevelj, na desno pa nataknila vrečko, ter se odpravila na pot. Pri zdravniku ji rane niso mogli šivati, saj je bila že prestara. Zato so ji rano le pregledali in previli. Ko je Klara končala s svojim obiskom pri zdravniku je na nogo nazaj nataknila vrečko, ter odšla domov.

Advertisements